PRISANK, RAZOR IN ŠKRLATICA - JULIJ 2016
Že kar nekaj let je načrt osvojitve Prisanka in Razorja čakal v domačen pisalnem predalu. Lansko jesen pa ga je Huljo ponovno privlekel na dan. Odločitev je bila soglasna. Naslednje leto gremo.
Tako smo se Huljo, Bine, Stane, Danica, Bogdan in Vlado v petek 1.7.2016 ob 05.00 zbrali na Vagi v Kobaridu. Srečko nas je s kombijem odpeljal na Vršič. Od tam smo mimo Tičarjevega doma odšli proti Prisojniku ali Prisanku 2547 m. Najprej na Sovni glavi majhen počitek. Ogledali smo si Ajdovsko deklico, nato pa jo mahnili po Grebenski poti proti vrhu. Kmalu smo pokukali skozi veliko naravno okno. Po treh uran smo stali na vrhu. Razgledali smo se po okoliških vršacih in dolinah. Pojedli skromno malico iz nahrbtnika, se še fotografirali, nato pa se začeli spuščati proti zadnjemu Prisankovemu oknu. Kmalu se je pokazalo, da je bila zima bogata s snežno odejo, saj je na severni strani gora še veliko snežišč. Zaradi varnosti smo z nahrbtnikov sneli cepine in si nadeli dereze. Velikokrat smo morali vajo ponoviti. Najprej dereze gor in spet dol. Po večurni hoji in plezanju po skali in ob jeklenici smo prišli do sedla Planja. Stane je zaradi žuljev na obeh petah odšel sam proti koči. Ostali pa so jo mahnili še na uro oddaljen Razor 2601m. V Pogačnikovem domu na Kriških podih 2050 m smo se ponovno zbrali in pojedli zasluženo večerjo. Po nekaj pivcih pa smo odšli spat. Ta dan smo prehodili dolgih 9 ur.
V soboto 2.7.2016 smo vstali že ob 5.30. Pripravili smo opremo, počakali, da oskrbnica skuha kavo in pojedli zajtrk. Stane zaradi žuljev ni odšel s skupino. Ostali pa so ob 6.30 že strumno merili korake proti Križu 2410 m. Pot smo nadaljevali proti Škrlatici. Pot se je dvigala in spuščala in vodila tudi čez Dolkovo špico 2591 m . Nato končni vzpona na 2740 m visoko Škrlatico, ki je mimogrede drugi najvišji vrh v Sloveniji. Ob 11.00 smo bili na vrhu Tam smo pojedli skromno malico, se razgledali po okolici in se fotografirali. Povratek proti koči je bil prav tako zanimiv, poln lepih razgledov. Danica se je srečala s prijateljem in nas zapustila po spustu z vrha Škrlatice in odšla proti Krnici. Pozno popoldne smo se vrnili na Pogačnikov dom. Pojedli smo dober pasulj, se malo odpočili in Stanetu povedali vtise s prehojene poti. Zvečer je začelo deževati, tako da smo v koči pridno nadoknadili izgubljeno tekočino. Pozno smo legli k počitku.
V nedeljo 3.7.2016 smo ob 7.00 uri pojedli zajtrk, se poslovili od prijaznih oskrbnikov, ter se napotili v Zadnjico. Dež, ki je močno padal nas je pošteno namočil. Obiskali smo prijatelja Vinka v Zadnjici in si preoblekli premočena oblačila. Tam nas je že čakal naš Srečko s kombijem in nas odpeljal v Kobarid. Naš skrbni Srečko nam je ponovno pripravil prigrizek.
Kmalu smo se poslovili in odšli domov.
Stane
Že kar nekaj let je načrt osvojitve Prisanka in Razorja čakal v domačen pisalnem predalu. Lansko jesen pa ga je Huljo ponovno privlekel na dan. Odločitev je bila soglasna. Naslednje leto gremo.
Tako smo se Huljo, Bine, Stane, Danica, Bogdan in Vlado v petek 1.7.2016 ob 05.00 zbrali na Vagi v Kobaridu. Srečko nas je s kombijem odpeljal na Vršič. Od tam smo mimo Tičarjevega doma odšli proti Prisojniku ali Prisanku 2547 m. Najprej na Sovni glavi majhen počitek. Ogledali smo si Ajdovsko deklico, nato pa jo mahnili po Grebenski poti proti vrhu. Kmalu smo pokukali skozi veliko naravno okno. Po treh uran smo stali na vrhu. Razgledali smo se po okoliških vršacih in dolinah. Pojedli skromno malico iz nahrbtnika, se še fotografirali, nato pa se začeli spuščati proti zadnjemu Prisankovemu oknu. Kmalu se je pokazalo, da je bila zima bogata s snežno odejo, saj je na severni strani gora še veliko snežišč. Zaradi varnosti smo z nahrbtnikov sneli cepine in si nadeli dereze. Velikokrat smo morali vajo ponoviti. Najprej dereze gor in spet dol. Po večurni hoji in plezanju po skali in ob jeklenici smo prišli do sedla Planja. Stane je zaradi žuljev na obeh petah odšel sam proti koči. Ostali pa so jo mahnili še na uro oddaljen Razor 2601m. V Pogačnikovem domu na Kriških podih 2050 m smo se ponovno zbrali in pojedli zasluženo večerjo. Po nekaj pivcih pa smo odšli spat. Ta dan smo prehodili dolgih 9 ur.
V soboto 2.7.2016 smo vstali že ob 5.30. Pripravili smo opremo, počakali, da oskrbnica skuha kavo in pojedli zajtrk. Stane zaradi žuljev ni odšel s skupino. Ostali pa so ob 6.30 že strumno merili korake proti Križu 2410 m. Pot smo nadaljevali proti Škrlatici. Pot se je dvigala in spuščala in vodila tudi čez Dolkovo špico 2591 m . Nato končni vzpona na 2740 m visoko Škrlatico, ki je mimogrede drugi najvišji vrh v Sloveniji. Ob 11.00 smo bili na vrhu Tam smo pojedli skromno malico, se razgledali po okolici in se fotografirali. Povratek proti koči je bil prav tako zanimiv, poln lepih razgledov. Danica se je srečala s prijateljem in nas zapustila po spustu z vrha Škrlatice in odšla proti Krnici. Pozno popoldne smo se vrnili na Pogačnikov dom. Pojedli smo dober pasulj, se malo odpočili in Stanetu povedali vtise s prehojene poti. Zvečer je začelo deževati, tako da smo v koči pridno nadoknadili izgubljeno tekočino. Pozno smo legli k počitku.
V nedeljo 3.7.2016 smo ob 7.00 uri pojedli zajtrk, se poslovili od prijaznih oskrbnikov, ter se napotili v Zadnjico. Dež, ki je močno padal nas je pošteno namočil. Obiskali smo prijatelja Vinka v Zadnjici in si preoblekli premočena oblačila. Tam nas je že čakal naš Srečko s kombijem in nas odpeljal v Kobarid. Naš skrbni Srečko nam je ponovno pripravil prigrizek.
Kmalu smo se poslovili in odšli domov.
Stane
 |
 |
 |
| Sovna glava s Prisojnikom | Vrh Prisojnika | Natikanje derez pred Zadnjim oknom |
 |
 |
 |
| Precenje snezisc pod Prisojnikom | Pocitek pred Zadnjim Prisojnikovim oknom | Vrh Razorja |
 |
 |
 |
| Zakljucek prvega dne | Pred odhodom na Skrlatico | Pocitek pod Skrlatico |
 |
 |
 |
| Binetov selfie | Gasilska na vrhu Skrlatice | Utrinek z vrha Skrlatice |
 |
||
| Pred povratkom v dolino |
