9. GORSKI MARATON ŠTIRIH OBČIN - PODBRDO, 19.06.2010




















Ura je nekaj minut do osmih zjutraj, stojim v množici 275 somišljenikov, ljudi, ki so tukaj z enim samim namenom. Spopasti se s progo gorskega maratona štirih občin in hkrati uživati v naravi Baške grape.

En krat na leto te kraje preplavi množica gorskih tekačev in se zapodijo 35 kilometrov po planinski poti čez Koblo, Črno Prst, navzdol do Hudejužne in za konec še čez Porezen, skupaj se nabere kar 5100 višinskih metrov vzponov in spustov.

Maraton z dušo in z 275. različnimi zgodbami. Vsak bo od starta do cilja doživljal svojo zgodbo, na nekaterih delih bo užival, zopet na drugih trpel in se spraševal »kaj mi je tega treba bilo?«, mogoče celo pomagal sotekaču,  ki je zašel v težave. Vsak bo po poti naletel na ogromno mladih in starejših, ki čakajo na okrepčevalnicah, da te postrežejo, vlijejo dodatno energijo ter spodbudijo za nadaljnjo pot, a v cilju bosta sreča in veselje neizmerna, saj je vsak prihod v cilj velikanska zmaga predvsem nad samim seboj!

In v cilju si bomo segli v roko kot najboljši prijatelji, ne glede na rezultat se usedli in z veseljem kakšno rekli o tem in onem, kar smo podoživeli na progi. Morda tukaj tudi ulovili težko pričakovanega »gamsa«. Zagotovo pa bo padel zadnji stavek »Se vidimo drugo leto!!!!



















Pet, štiri, tri…. Start me prebudi iz sanj in že sem na progi GM4O. Tukaj sem tretjič uradno na tekmi pa že nič kolikokrat neuradno na tem ali onem delu proge. Točno vem kaj me čaka. Zavestno grem v »trpljenje«  in predvsem uživat.

Ne vem kaj lahko letos pričakujem od tekme, pa konec koncev to niti ni važno, najvažnejše je da ulovim tistega »gamsa«.



















Lepo mi gre preko Koble, Črne prsti pa spust do Hudejužne, doživljam vse kar sem sanjaril na startu.















Potem pa pride »ura resnice« na Porezen. Kar naenkrat me je odrezalo. Začel sem se spraševati koliko je še do vrha, kdaj bom zagledal Klavdijo za katero sem vedel, da je s fotoaparatom nekje v Durniku. Naenkrat postane vsak meter dolg kilometer. Pa sem stisnil zobe se dva ali tri krat vprašal znameniti stavek »kaj mi je tega treba bilo« in priplezal v Durnik. Ko zagledam Klavdijo bi se kar usedel in prenehal, vendar ne, grem dalje pa čeprav težko, neka čudna energija me nese in to vedno bolj.













Pozabim kako je bilo še nekaj minut nazaj težko, kriza je mimo in zopet sem »pravi«  Nazaj prehitevam tiste,ki so me tolažili, ko mi je bilo najtežje »saj bo, še malo!«, sedaj jih tolažim z istimi besedami jaz. S Porezna se še zapodim v dolino. V zadnjih kilometrih pred ciljem ujamem še skupinico štirih tekačev s katere se mi eden priključi in drviva skupaj proti cilju. Vprašuje me koliko je še do cilja, "vzdrži še malo", mu odvrnem.

Pred ciljem se mi zahvali, češ da sem držal dober tempo in naj grem naprej skozi cilj. Ni »šans »odgovorim, delila sva isto zgodbo zato se vesela kakor otroka primeva za roke in proslaviva prihod v cilj!!!


















Sedaj pa na zasluženega »gamsa« in vse kar sodi zraven, seveda naslednje leto sem zopet tukaj!!!!!


A skoraj sem pozabil za tiste, ki vas zanimajo rezultati:



Čas:
4 ure 26 minut 42 sekund

Uvrstitev:

Absolutno:
33 mesto

Kategorija 40-50 let:
6 mesto

Osebni rekord proge sem izboljšal za
13 minut.



                                                                  Vsi rezultati na: 
GM4O 2010




















S progo se je spoprijel še en član ŠD Gams
Damjan MANFREDA in prišel v cilj v času 5 ur 23 minut 24 sekund.


Vsaka ti čast in kar tako naprej!!!!!





"Srečni so tisti,ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti,ki so se       pripravljeni potruditi, da se bodo uresničile ."

Renato
1NaStartu
2SeJeZacelo
3CrnPrst
4Okrepcevalnica 5DurnikKriza 6GremoNaprej
8SeMaloPoreznu 7krizamimo 9Porezen
10Cilj
11Damjan
Na prvo stran