Monte Rosa (Punta Gnifetti - Signalkuppe 4559 m) - julij 2012
Člani planinske sekcije TŠD Gams Kobarid Bine, Vlado, Huljo, Danica, Primož, Aleš, David, Damjan in Stane smo se dne 09.07.2012 ob 03.00 uri iz Kobarida odpravili proti pogorju Monte Rose.
Po dobrih 600 prevoženih kilometrih skozi severno Italijo smo se ustavili v vasici Alagna Valsesia. Od tam smo se s sistemom treh gondolskih žičnic z višine 1200 m povzpeli do Punte Indren na višino 3260 m. Po krajšem postanku zaradi aklimatizacije smo si oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati po ledeniku do koče Capanna Gnifetti na višini 3647m, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. V koči smo povečerjali in se kmalu napotili v sobo. Zaradi višine nas je vse kar malo bolela glava. Zjutraj smo pojedli zajtrk in kakšen aspirin, ter se opremili z potrebno zimsko opremo, ter kmalu zagrizli v strm ledenik nad kočo. Po štirih urah vzpona mimo veličastnih štiri tisočakov; Piramide Vincent, Balmenhorna s velikim kipom Kristusa, Schwarzhorna, Ludwigshoha, Parrotspitze, sedla med Zumsteinspitze in Signalkuppe do koče Capanna Margerita na vrhu Signalkuppe - Punte Gnifetti. Na levi strani pa smo ves čas opazovali mogočen Liskam. V času vzpona je bilo čudovito jasno in sončno vreme.
V koči na višini 4559m smo se okrepčali z čajem in kavno »žlobudro«. Sledil je še krst Staneta, Damjana in Davida zaradi pridobljenega višinskega rekorda. Začel se je spust po isti poti, ki je bil nekoliko začinjen z meglo in rahlim snežnim pršem. Huljo je pokazal svoje mojstrstvo v iskanju poti, ki je bila na trenutke zabrisana, veliko število nevarnih ledeniških razpok in prečenje le teh pa nam je dvigala raven adrenalina. Primož in Aleš pa sta z vrha že zdavnaj odsmučala do Punte Indren.
Po dve urnem spustu smo se ustavili v koči Riffugio Mantova, kjer smo sneli ledeniško opremo in se okrepčali s pivom in čajem. Sledil je še spust do Punte Indren, ter gondolsko žičnico v vasico Alagna. Pozno popoldne se v Alagni srečamo z Primožem in Alešem. Opremo smo naložili v kombi in se odpeljali v bližnji kamp, kjer smo postavili 5 šotorov. Bine je skuhal svojo znameniti pašto. Po večerji je sledilo še športno druženje v namiznem nogometu in namiznem tenisu. Pozno se odpravimo spat. Zjutraj smo najprej pojedli močnejši zajtrk in si ogledali vasico Alagna, nakupili kakšen spominek ali razglednico, ter se odpeljali proti domu.
Po nekaj postankih na avtocesti iz Milana proti Vidmu se bližujemo domu. V Kobarid smo prispeli točno ob 18.00 uri. Na Vagi nas je pričakal Srečko in nas pogostil z vsemogočimi dobrotami. Utrujeni od tridnevne dogodivščine se z lepimi vtisi kmalu odpravimo vsak na svoj dom.
Stane
Člani planinske sekcije TŠD Gams Kobarid Bine, Vlado, Huljo, Danica, Primož, Aleš, David, Damjan in Stane smo se dne 09.07.2012 ob 03.00 uri iz Kobarida odpravili proti pogorju Monte Rose.
Po dobrih 600 prevoženih kilometrih skozi severno Italijo smo se ustavili v vasici Alagna Valsesia. Od tam smo se s sistemom treh gondolskih žičnic z višine 1200 m povzpeli do Punte Indren na višino 3260 m. Po krajšem postanku zaradi aklimatizacije smo si oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati po ledeniku do koče Capanna Gnifetti na višini 3647m, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. V koči smo povečerjali in se kmalu napotili v sobo. Zaradi višine nas je vse kar malo bolela glava. Zjutraj smo pojedli zajtrk in kakšen aspirin, ter se opremili z potrebno zimsko opremo, ter kmalu zagrizli v strm ledenik nad kočo. Po štirih urah vzpona mimo veličastnih štiri tisočakov; Piramide Vincent, Balmenhorna s velikim kipom Kristusa, Schwarzhorna, Ludwigshoha, Parrotspitze, sedla med Zumsteinspitze in Signalkuppe do koče Capanna Margerita na vrhu Signalkuppe - Punte Gnifetti. Na levi strani pa smo ves čas opazovali mogočen Liskam. V času vzpona je bilo čudovito jasno in sončno vreme.
V koči na višini 4559m smo se okrepčali z čajem in kavno »žlobudro«. Sledil je še krst Staneta, Damjana in Davida zaradi pridobljenega višinskega rekorda. Začel se je spust po isti poti, ki je bil nekoliko začinjen z meglo in rahlim snežnim pršem. Huljo je pokazal svoje mojstrstvo v iskanju poti, ki je bila na trenutke zabrisana, veliko število nevarnih ledeniških razpok in prečenje le teh pa nam je dvigala raven adrenalina. Primož in Aleš pa sta z vrha že zdavnaj odsmučala do Punte Indren.
Po dve urnem spustu smo se ustavili v koči Riffugio Mantova, kjer smo sneli ledeniško opremo in se okrepčali s pivom in čajem. Sledil je še spust do Punte Indren, ter gondolsko žičnico v vasico Alagna. Pozno popoldne se v Alagni srečamo z Primožem in Alešem. Opremo smo naložili v kombi in se odpeljali v bližnji kamp, kjer smo postavili 5 šotorov. Bine je skuhal svojo znameniti pašto. Po večerji je sledilo še športno druženje v namiznem nogometu in namiznem tenisu. Pozno se odpravimo spat. Zjutraj smo najprej pojedli močnejši zajtrk in si ogledali vasico Alagna, nakupili kakšen spominek ali razglednico, ter se odpeljali proti domu.
Po nekaj postankih na avtocesti iz Milana proti Vidmu se bližujemo domu. V Kobarid smo prispeli točno ob 18.00 uri. Na Vagi nas je pričakal Srečko in nas pogostil z vsemogočimi dobrotami. Utrujeni od tridnevne dogodivščine se z lepimi vtisi kmalu odpravimo vsak na svoj dom.
Stane
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
