26.09.2010
37. REAL BERLIN MARATHON
Vsi cilji letošnje tekaške sezone so bili usmerjeni v eno tekmo in to je maraton v Berlinu. Udeležil sem se le manjše število tekem. Le te so mi kot po tekočem traku uspevale odlično, kar mi je vlivalo novo upanje in veselje.
Vse ostalo je bil trening, nekje tri mesece trdega dela, v poletnem času zgodnjega vstajanja, da sem naredil trening pred službo ali pa prej kot so se zbudili otroci.
Kot vedno sem se tudi tokrat držal treningov priznanega italijanskega tekača -sedaj trenerja Orlanda Pizzolata (knjiga Correre).
Pred odhodom sem lahko pri sebi rekel, da so mi uspeli vsi treningi in počutil sem se pripravljenega kot še nikoli.
Cilj, ki sem si ga zadal je bil časovni in sicer stopiti pod mejo 3 ur.
Petek 24.09.2010
Tukaj se začne naše potovanje proti Berlinu. Zbrala se nas je šesterica tekaških prijateljev (Brane ,žena Klavdija, Marinka , Nežka,Valter in moja malenkost).
Po obvezni kavici v Šempetru smo z dvema avtomobiloma odšli do letališča Marco Polo - Venezia od tam pa v Berlin, kamor smo prispeli v popoldanskem času z dve urno zamudo.
Po namestitvi v različnih hotelih po Berlinu smo se zopet srečali na Vital expo sejem kjer smo dvignili štartne številke in si kupili kakšen športni »spominček«.
Seveda se je bilo potrebno še hidratno okrepčati?!
Sobota 25.09.2010
Zjutraj ob 09.30 uri smo se udeležili Breakfast run, ki poteka od Charlottenburg Palace, do Olympic Stadium v dolžini 6 km. Gre za tek,kjer se je zbralo kakšnih 20.000 tekačev oblečenih v oblačila, zastave in druge zadeve, ki so predstavljale državo s katere prihajajo. Čeprav je bilo ozračje izredno vlažno smo uživali v teku in se nasmejali marsikateremu tekaču. Prihod na olimpijski stadion pa je bil tako ali tako veličasten in nepozaben.Vsi pa smo bili tukaj z mislimi na naslednji dan ko nas je čakal njegovo veličanstvo MARATON. Popoldan smo še nekateri več drugi manj »pobluzili po deževnem Berlinu, nato pa vsak v svoj hotel na počitek.
Nedelja 26.09.2010
Od tukaj naprej pa je vsak doživel svojo zgodbo. Štirideset tisoč tekačev in prav toliko zgodb se je odvilo pred, med in po maratonu. Sam bom poskusil opisat svojo, morda je v nekaterih zadevah podobna še kateri zgodbi vendar mislim da je vsaka edinstvena. Saj preteči v cilj »njegovega veličanstva« je za vsakega svoje doživetje in življenjski dosežek, zato zagotovo vsem kapo dol. Tako tistim, ki pridejo do cilja hitreje,kot tistim ki pritečejo kasneje.
Zbudim se okoli 05.00 ure, zunaj slišim škrebljanje na čase pa celo nalive dežja. Malo sem nervozen, razmišljam ali mi bo vse skupaj uspelo. Ne vem kako je maraton teči po dežju? Morda me bo to močno oviralo? Za maraton se je bilo potrebno prijaviti že v mesecu Januarju, zato je vreme, razpoloženje, počutje …. Nemogoče napovedati!!!
Vidim, da je tudi Klavdija že zbujena in najbrž razmišlja isto. Oba se oblečeva v oblačila v katerih bova tekla, pa še kakšna majica, za katero že veva da bo odvržena na startu.
Pojeva še dva kosa kruha z marmelado, sok, kos banane in ob 06.50 uri kreneva na prevoz proti Potsdamer plazu. Na vlaku je že polno tekačev, vsi nekoliko mrkih obrazov, najbrž zaradi vremena ali pa so z mislimi nekje na progi.
Ob prihodu na po Potsdamer plaz se množica tekačev premika proti startu. Počakava še Nežko in Braneta, nakar krenemo skupaj proti startu.
Po vstopu v štartni prostor se poslovim od Klavdije in ji zaželim vso srečo, saj ima vsak na svoji strani šotore za oddajo prtljage in najbrž se v tej gneči do cilja več ne vidimo.
Odidem do šotora, kjer odložim prtljago na sebi pustim le nek anorak iz vrečke, da ne bom tako moker. Na bližnjem parku se poskušam ogret.
V množici mi le uspe preteči kakšna 2 km.
Ob 08.30 uri skupaj z Branetom kreneva proti štartnim boksom,ki so razvrščeni glede na prijavljen rezultat (A-H).Pri oznaki za E box se poslovim od Braneta in mu zaželim vso srečo.
Sam sem v boxu C, do katerega sem rabil skoraj 20 minut.
Več kot štirideset tisoč se nas je zbralo na startu. Najhitrejši tekači spredaj in počasnejši zadaj. Kljub nepregledni množici ljudi ni prerivanja.
Po vstopu v box se še malo ogrevam, koliko se še pač da. Sledijo pozdravi organizatorja v vseh jezikih, prihod elitnih tekačev in čakanje na pok štartne pištole. Odvržem vse kar imam na sebi zaradi dežja in se prepustim dežnim kapljam. Na štartu je 12 C in dežuje. Vreme ni najlepše, vendar je v zraku polno adrenalina in dobre volje.
9.03 pok štartne pištole in že se v brezmejni množici poženem po progi Berlinskega maratona.
V reki tekačev se prepustim njenemu toku. Ker pa je reka tekačev spredaj hitrejša in zadaj počasnejša je res pomembno, da se postaviš tja kamor sodiš. Tako si obdan s tekači, ki tečejo tvoj tempo z ramo ob rami.
Od začetka se poskušam nekoliko umikati večjim lužam, nakar dva krat stopim v polno lužo, sedaj mi je vseeno, luž zame več ni! Zdi se mi da skoraj več ne dežuje.
Uživaj trenutek, ki ti je dan si rečem !
1 km - tempo 4:11
Odlično samo tako naprej. V glavi imam da se gibljem v tempu od 4:06 - 4:10.
8 km :
Poskram prvi gel (power bar), pet jih imam s sabo. Spravljeni so dva v zadnjem žepu in trije na triatlonskem pasu, kjer visi tudi vsa mokra številka.
Dejansko ga še ne potrebujem, vendar to je naložba za kasnejše kilometre. Tempo je dober do 10 km se gibljem v tempu okoli 4:06. Ob progi je ogromno ljudi pa glasbenih skupin najrazličnejših zvrsti, kar me kar nese.
11 km : 3:55
Umiri se si pravim, spusti tempo, dolga pot je še pred tabo! Zopet gre ustaljeno proti polovici maratonske razdalje.
17 km - pospravim drugi gel.
Vso pot tečem v gneči, kakor da sem na startu.Okoli mene so ljudje iz celega sveta, opazim Japonce, Italijane, Nemce, Kanadčane, Brazilce, Špance in še bi lahko našteval.
21,1 km - polovica maratona : 1:27:48
Prav kar sem prešel polovico, čas je odličen, kakor sem planiral.Po mojem garminu celo boljši čas (okoli 1:26:00), že tukaj imam več kot 300 metrov plusa na progi. Nemogoče je teči idealno linijo pri takšni množici tekačev.
22 km - 3:52
Evforija ob dobri polovici in dobrem počutju me nese, dobro da se hitro ulovim pri prehitrem tempu. Umiri se, če bo kaj ostalo bomo dodajali po 30 km, sedaj pa v ustaljenem tempu naprej.
25 km - gel št. 3
Dobro mi gre, držim zadan tempo, dežja sem se že toliko navadil, da me sploh ne moti, luže pa tako ali tako že od prvega km naprej zame ne obstajajo.
27,5 km - okrepčevalnica Power bar
Tukaj vzamem 1 gel in ga držim v roki, zamislim si da ga bom uničil okoli 30 km.
30 km - 2:04:52
Še 12 km do cilja.Tukaj se začne maraton. Moj garmin se je ustavil pri času 2:02:26. Odlično sem na poti. Počasi že težko verjamem sam sebi. Tudi utrujenosti ne čutim. Posrkam še gel ki ga držim v roki. Nadaljujem v tempu okoli 4:05.
33 km - adijo mišek
Že nekaj km tečem za Japoncem, ki je oblečen v nekakšno miki miško. Vsi na progi ga pozdravljajo in mahajo. Zgleda da se prekleto zabava, a je tudi zelo hiter. No tukaj ga zapustim in grem naprej.
35 km - dober dan Slovenija 4:00
Dober tempo imava štiri minute na kilometer zaslišim v množici. Slovenci ali pa tudi jaz že haluciniram.
Ali se lahko pridružim vprašam? Seveda odgovorita in že tečemo skupaj proti cilju. V pogovoru ugotovim, da tečem s slovenskim maratoncem Primožem Kobetom , kateri pomaga pri tempu prijatelju Lopez Lopez, Joaquinu.
Imata cilj pod 2:53 , potem pade večerja je dejal Primož.Vpraša me še po mojih ciljih.Ko mu povem, da bi rad šel pod 3 ure, mi pove, da je to že rešeno in da izgledam zelo svež. Ponudi mi še Isostar, katerega pa trenutno ne potrebujem. Vzpodbuja naju, držimo tempo 4:00 km. Pravi, da je potrebno še malo stisniti zobe pa bo.
40 km - 3:49 čas: 2:45:52 (garmin 2:42:40)
Še dva km do cilja, tempo je »ubijalski«, takšnega tečem na 21 km ne pa na maratonu.Ne vem od kod pobiram energijo. No tukaj zaostanem za Primožem in Lopezom, ki v podobnem tempu »kurita« proti cilju. Srečno in upam, da bo večerja dobra.
Jaz pa dam le eno predstavo nižje. Pri sebi vem, da sem svoj cilj več kot izpolnil.Z adnja dva km pretečem še vedno v zavidljivem času (4:06, 3:54)
Garmin 42,2 km : čas 2:52:31
800 metrov pred ciljem, ko sem še od daleč gledal brandenburška vrata je moj garmin odmeril razdaljo maratona. Tekli smo po širokih ulicah v veliki gneči, zato je idealno linijo maratona nemogoče slediti. Pa vendar to je indikator zame, cilj pa je tam 800 metrov naprej zato »gas in dolge luči »proti cilju !!!
CILJ 42,195m : čas 2:54:47
Zadnjih 800 metrov je še samo ena poezija.Ogromno ljudi levo in desno, meni pa se zdi da letim, sem nekaj metrov nad zemljo vsaj tako vse skupaj doživljam. Pozdravljam ljudi, ki jih sploh ne poznam. Hvala vam, izpolnil sem svoje sanje !!!!Še zmagoslavni dvig rok in že imam težko prisluženo medaljo obešeno okoli vratu.
V cilju srečam Primoža in Joaquina. Še en krat se jima zahvalim za odličen tempo. Uspela sta,Primož se že veseli obljubljene večerje. Naredimo še skupno fotko in odidemo vsak s svojimi mislimi proti šotorom z garderobo.
Od tukaj naprej je rutina. Zavit v polivinil dvignem svojo garderobo, odidem v šotor kjer se stuširam. Pokličem domov Auroro in Havijerja, ter odidem v hotel kjer vzamem suho obutev za Klavdijo in grem nazaj na cilj. Vse to opravim veliko težje kot maraton, vendar s ponosom. Danes je bil moj dan. Uspel sem in uživam ta trenutek za katerega sem se odrekel marsikateri stvari. Želim, da bi trajal večno.
Klavdija : 5:01:59
Najprej se dobim s Branetom in Nežko, katera sta srečno in veselo v cilju. Izpolnila sta svoj cilj. Skupaj popijemo šilce domačega iz Branetovih skritih zalog.
Na velikem ekranu opazim, da v cilj prihaja Klavdija. Glasno kričim, vendar me v vsej množici ne sliši. Odtekla je svoje sanje in tudi ona je v cilju. Supeeeeeeeer!!!!!
Ko se dobiva greva skupaj na eno pol metrsko nemško klobaso in velik »pir«
Zvečer še vsa družba malo po Berlinu, predvsem hrana in pijača nas je zanimala.Znamenitosti pa ob naslednjem obisku.
27.09.2010
Na letalu spet internacionalna, nekaj Italijanov ima medalje kar okoli vratu. Drugi jih ne rabimo, vsi imamo prostozidarski znak, utrujene oči, boleče noge, v očeh pa čar Berlina.
P.S
Zmagovalec letošnjega berlinskega maratona je Kenijec Patrick Makau s časom 2:05:08.
Za njim je le za 2 sekundi zaostal kenijski atlet Geoffrey Mutai.
Tretje mesto je šlo v Etiopijo Bazu Worku.
Prvič v zgodovini berlinskega maratona se je zgodilo, da so kar trije tekači pritekli v cilj s časi pod 2h in 6min.
Med dekleti pa je slavila Etiopijka Aberu Kebede s časom 2:23:58 pred rojakinjo Bezunesh Bekele, katera je zaostala točno minuto. Bron si je pritekla Japonka Tomo Morimoto.
Med tekom je močno deževalo, pihalo in na startu je bilo le skromnih 12°C, kar pomeni, da so bili najslabši pogoji v zadnjih 20-ih letih tega maratona.
Sam sem se uvrstil na 699. mesto med 34.225 prispelimi v cilj. V svoji starostni kategoriji sem se uvrstil na 159. mesto med 5522 na cilju.
Vso tekmo me je spremljal Garmin Forerunner 305 s katerim sem uspel uspešno nadzirati tempo, sicer bi me množica najbrž preveč ponesla kar bi lahko bilo usodno!
Garmin mi je pokazal da sem maratonsko razdaljo pretekel v času 2:52:31 ter pri tem porabil 3400 kalorij.
Na tekmi sem izgubil približno 2kg teže.
Nekdo je nekje dejal: V Berlin smo prišli zaradi maratona. Z njega pa smo prišli bogatejši za veliko več, kot nam lahko da sam tek!!!
"Srečni so tisti,ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti, ki so se pripravljeni potruditi, da se bodo uresničile ."
Renato
37. REAL BERLIN MARATHON
Vsi cilji letošnje tekaške sezone so bili usmerjeni v eno tekmo in to je maraton v Berlinu. Udeležil sem se le manjše število tekem. Le te so mi kot po tekočem traku uspevale odlično, kar mi je vlivalo novo upanje in veselje.
Vse ostalo je bil trening, nekje tri mesece trdega dela, v poletnem času zgodnjega vstajanja, da sem naredil trening pred službo ali pa prej kot so se zbudili otroci.
Kot vedno sem se tudi tokrat držal treningov priznanega italijanskega tekača -sedaj trenerja Orlanda Pizzolata (knjiga Correre).
Pred odhodom sem lahko pri sebi rekel, da so mi uspeli vsi treningi in počutil sem se pripravljenega kot še nikoli.
Cilj, ki sem si ga zadal je bil časovni in sicer stopiti pod mejo 3 ur.
Petek 24.09.2010
Tukaj se začne naše potovanje proti Berlinu. Zbrala se nas je šesterica tekaških prijateljev (Brane ,žena Klavdija, Marinka , Nežka,Valter in moja malenkost).
Po obvezni kavici v Šempetru smo z dvema avtomobiloma odšli do letališča Marco Polo - Venezia od tam pa v Berlin, kamor smo prispeli v popoldanskem času z dve urno zamudo.
Po namestitvi v različnih hotelih po Berlinu smo se zopet srečali na Vital expo sejem kjer smo dvignili štartne številke in si kupili kakšen športni »spominček«.
Seveda se je bilo potrebno še hidratno okrepčati?!
Sobota 25.09.2010
Zjutraj ob 09.30 uri smo se udeležili Breakfast run, ki poteka od Charlottenburg Palace, do Olympic Stadium v dolžini 6 km. Gre za tek,kjer se je zbralo kakšnih 20.000 tekačev oblečenih v oblačila, zastave in druge zadeve, ki so predstavljale državo s katere prihajajo. Čeprav je bilo ozračje izredno vlažno smo uživali v teku in se nasmejali marsikateremu tekaču. Prihod na olimpijski stadion pa je bil tako ali tako veličasten in nepozaben.Vsi pa smo bili tukaj z mislimi na naslednji dan ko nas je čakal njegovo veličanstvo MARATON. Popoldan smo še nekateri več drugi manj »pobluzili po deževnem Berlinu, nato pa vsak v svoj hotel na počitek.
Nedelja 26.09.2010
Od tukaj naprej pa je vsak doživel svojo zgodbo. Štirideset tisoč tekačev in prav toliko zgodb se je odvilo pred, med in po maratonu. Sam bom poskusil opisat svojo, morda je v nekaterih zadevah podobna še kateri zgodbi vendar mislim da je vsaka edinstvena. Saj preteči v cilj »njegovega veličanstva« je za vsakega svoje doživetje in življenjski dosežek, zato zagotovo vsem kapo dol. Tako tistim, ki pridejo do cilja hitreje,kot tistim ki pritečejo kasneje.
Zbudim se okoli 05.00 ure, zunaj slišim škrebljanje na čase pa celo nalive dežja. Malo sem nervozen, razmišljam ali mi bo vse skupaj uspelo. Ne vem kako je maraton teči po dežju? Morda me bo to močno oviralo? Za maraton se je bilo potrebno prijaviti že v mesecu Januarju, zato je vreme, razpoloženje, počutje …. Nemogoče napovedati!!!
Vidim, da je tudi Klavdija že zbujena in najbrž razmišlja isto. Oba se oblečeva v oblačila v katerih bova tekla, pa še kakšna majica, za katero že veva da bo odvržena na startu.
Pojeva še dva kosa kruha z marmelado, sok, kos banane in ob 06.50 uri kreneva na prevoz proti Potsdamer plazu. Na vlaku je že polno tekačev, vsi nekoliko mrkih obrazov, najbrž zaradi vremena ali pa so z mislimi nekje na progi.
Ob prihodu na po Potsdamer plaz se množica tekačev premika proti startu. Počakava še Nežko in Braneta, nakar krenemo skupaj proti startu.
Po vstopu v štartni prostor se poslovim od Klavdije in ji zaželim vso srečo, saj ima vsak na svoji strani šotore za oddajo prtljage in najbrž se v tej gneči do cilja več ne vidimo.
Odidem do šotora, kjer odložim prtljago na sebi pustim le nek anorak iz vrečke, da ne bom tako moker. Na bližnjem parku se poskušam ogret.
V množici mi le uspe preteči kakšna 2 km.
Ob 08.30 uri skupaj z Branetom kreneva proti štartnim boksom,ki so razvrščeni glede na prijavljen rezultat (A-H).Pri oznaki za E box se poslovim od Braneta in mu zaželim vso srečo.
Sam sem v boxu C, do katerega sem rabil skoraj 20 minut.
Več kot štirideset tisoč se nas je zbralo na startu. Najhitrejši tekači spredaj in počasnejši zadaj. Kljub nepregledni množici ljudi ni prerivanja.
Po vstopu v box se še malo ogrevam, koliko se še pač da. Sledijo pozdravi organizatorja v vseh jezikih, prihod elitnih tekačev in čakanje na pok štartne pištole. Odvržem vse kar imam na sebi zaradi dežja in se prepustim dežnim kapljam. Na štartu je 12 C in dežuje. Vreme ni najlepše, vendar je v zraku polno adrenalina in dobre volje.
9.03 pok štartne pištole in že se v brezmejni množici poženem po progi Berlinskega maratona.
V reki tekačev se prepustim njenemu toku. Ker pa je reka tekačev spredaj hitrejša in zadaj počasnejša je res pomembno, da se postaviš tja kamor sodiš. Tako si obdan s tekači, ki tečejo tvoj tempo z ramo ob rami.
Od začetka se poskušam nekoliko umikati večjim lužam, nakar dva krat stopim v polno lužo, sedaj mi je vseeno, luž zame več ni! Zdi se mi da skoraj več ne dežuje.
Uživaj trenutek, ki ti je dan si rečem !
1 km - tempo 4:11
Odlično samo tako naprej. V glavi imam da se gibljem v tempu od 4:06 - 4:10.
8 km :
Poskram prvi gel (power bar), pet jih imam s sabo. Spravljeni so dva v zadnjem žepu in trije na triatlonskem pasu, kjer visi tudi vsa mokra številka.
Dejansko ga še ne potrebujem, vendar to je naložba za kasnejše kilometre. Tempo je dober do 10 km se gibljem v tempu okoli 4:06. Ob progi je ogromno ljudi pa glasbenih skupin najrazličnejših zvrsti, kar me kar nese.
11 km : 3:55
Umiri se si pravim, spusti tempo, dolga pot je še pred tabo! Zopet gre ustaljeno proti polovici maratonske razdalje.
17 km - pospravim drugi gel.
Vso pot tečem v gneči, kakor da sem na startu.Okoli mene so ljudje iz celega sveta, opazim Japonce, Italijane, Nemce, Kanadčane, Brazilce, Špance in še bi lahko našteval.
21,1 km - polovica maratona : 1:27:48
Prav kar sem prešel polovico, čas je odličen, kakor sem planiral.Po mojem garminu celo boljši čas (okoli 1:26:00), že tukaj imam več kot 300 metrov plusa na progi. Nemogoče je teči idealno linijo pri takšni množici tekačev.
22 km - 3:52
Evforija ob dobri polovici in dobrem počutju me nese, dobro da se hitro ulovim pri prehitrem tempu. Umiri se, če bo kaj ostalo bomo dodajali po 30 km, sedaj pa v ustaljenem tempu naprej.
25 km - gel št. 3
Dobro mi gre, držim zadan tempo, dežja sem se že toliko navadil, da me sploh ne moti, luže pa tako ali tako že od prvega km naprej zame ne obstajajo.
27,5 km - okrepčevalnica Power bar
Tukaj vzamem 1 gel in ga držim v roki, zamislim si da ga bom uničil okoli 30 km.
30 km - 2:04:52
Še 12 km do cilja.Tukaj se začne maraton. Moj garmin se je ustavil pri času 2:02:26. Odlično sem na poti. Počasi že težko verjamem sam sebi. Tudi utrujenosti ne čutim. Posrkam še gel ki ga držim v roki. Nadaljujem v tempu okoli 4:05.
33 km - adijo mišek
Že nekaj km tečem za Japoncem, ki je oblečen v nekakšno miki miško. Vsi na progi ga pozdravljajo in mahajo. Zgleda da se prekleto zabava, a je tudi zelo hiter. No tukaj ga zapustim in grem naprej.
35 km - dober dan Slovenija 4:00
Dober tempo imava štiri minute na kilometer zaslišim v množici. Slovenci ali pa tudi jaz že haluciniram.
Ali se lahko pridružim vprašam? Seveda odgovorita in že tečemo skupaj proti cilju. V pogovoru ugotovim, da tečem s slovenskim maratoncem Primožem Kobetom , kateri pomaga pri tempu prijatelju Lopez Lopez, Joaquinu.
Imata cilj pod 2:53 , potem pade večerja je dejal Primož.Vpraša me še po mojih ciljih.Ko mu povem, da bi rad šel pod 3 ure, mi pove, da je to že rešeno in da izgledam zelo svež. Ponudi mi še Isostar, katerega pa trenutno ne potrebujem. Vzpodbuja naju, držimo tempo 4:00 km. Pravi, da je potrebno še malo stisniti zobe pa bo.
40 km - 3:49 čas: 2:45:52 (garmin 2:42:40)
Še dva km do cilja, tempo je »ubijalski«, takšnega tečem na 21 km ne pa na maratonu.Ne vem od kod pobiram energijo. No tukaj zaostanem za Primožem in Lopezom, ki v podobnem tempu »kurita« proti cilju. Srečno in upam, da bo večerja dobra.
Jaz pa dam le eno predstavo nižje. Pri sebi vem, da sem svoj cilj več kot izpolnil.Z adnja dva km pretečem še vedno v zavidljivem času (4:06, 3:54)
Garmin 42,2 km : čas 2:52:31
800 metrov pred ciljem, ko sem še od daleč gledal brandenburška vrata je moj garmin odmeril razdaljo maratona. Tekli smo po širokih ulicah v veliki gneči, zato je idealno linijo maratona nemogoče slediti. Pa vendar to je indikator zame, cilj pa je tam 800 metrov naprej zato »gas in dolge luči »proti cilju !!!
CILJ 42,195m : čas 2:54:47
Zadnjih 800 metrov je še samo ena poezija.Ogromno ljudi levo in desno, meni pa se zdi da letim, sem nekaj metrov nad zemljo vsaj tako vse skupaj doživljam. Pozdravljam ljudi, ki jih sploh ne poznam. Hvala vam, izpolnil sem svoje sanje !!!!Še zmagoslavni dvig rok in že imam težko prisluženo medaljo obešeno okoli vratu.
V cilju srečam Primoža in Joaquina. Še en krat se jima zahvalim za odličen tempo. Uspela sta,Primož se že veseli obljubljene večerje. Naredimo še skupno fotko in odidemo vsak s svojimi mislimi proti šotorom z garderobo.
Od tukaj naprej je rutina. Zavit v polivinil dvignem svojo garderobo, odidem v šotor kjer se stuširam. Pokličem domov Auroro in Havijerja, ter odidem v hotel kjer vzamem suho obutev za Klavdijo in grem nazaj na cilj. Vse to opravim veliko težje kot maraton, vendar s ponosom. Danes je bil moj dan. Uspel sem in uživam ta trenutek za katerega sem se odrekel marsikateri stvari. Želim, da bi trajal večno.
Klavdija : 5:01:59
Najprej se dobim s Branetom in Nežko, katera sta srečno in veselo v cilju. Izpolnila sta svoj cilj. Skupaj popijemo šilce domačega iz Branetovih skritih zalog.
Na velikem ekranu opazim, da v cilj prihaja Klavdija. Glasno kričim, vendar me v vsej množici ne sliši. Odtekla je svoje sanje in tudi ona je v cilju. Supeeeeeeeer!!!!!
Ko se dobiva greva skupaj na eno pol metrsko nemško klobaso in velik »pir«
Zvečer še vsa družba malo po Berlinu, predvsem hrana in pijača nas je zanimala.Znamenitosti pa ob naslednjem obisku.
27.09.2010
Na letalu spet internacionalna, nekaj Italijanov ima medalje kar okoli vratu. Drugi jih ne rabimo, vsi imamo prostozidarski znak, utrujene oči, boleče noge, v očeh pa čar Berlina.
P.S
Zmagovalec letošnjega berlinskega maratona je Kenijec Patrick Makau s časom 2:05:08.
Za njim je le za 2 sekundi zaostal kenijski atlet Geoffrey Mutai.
Tretje mesto je šlo v Etiopijo Bazu Worku.
Prvič v zgodovini berlinskega maratona se je zgodilo, da so kar trije tekači pritekli v cilj s časi pod 2h in 6min.
Med dekleti pa je slavila Etiopijka Aberu Kebede s časom 2:23:58 pred rojakinjo Bezunesh Bekele, katera je zaostala točno minuto. Bron si je pritekla Japonka Tomo Morimoto.
Med tekom je močno deževalo, pihalo in na startu je bilo le skromnih 12°C, kar pomeni, da so bili najslabši pogoji v zadnjih 20-ih letih tega maratona.
Sam sem se uvrstil na 699. mesto med 34.225 prispelimi v cilj. V svoji starostni kategoriji sem se uvrstil na 159. mesto med 5522 na cilju.
Vso tekmo me je spremljal Garmin Forerunner 305 s katerim sem uspel uspešno nadzirati tempo, sicer bi me množica najbrž preveč ponesla kar bi lahko bilo usodno!
Garmin mi je pokazal da sem maratonsko razdaljo pretekel v času 2:52:31 ter pri tem porabil 3400 kalorij.
Na tekmi sem izgubil približno 2kg teže.
Nekdo je nekje dejal: V Berlin smo prišli zaradi maratona. Z njega pa smo prišli bogatejši za veliko več, kot nam lahko da sam tek!!!
"Srečni so tisti,ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti, ki so se pripravljeni potruditi, da se bodo uresničile ."
Renato
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
